Bizon
flickr photo shared by Shohei Hanazaki under a Creative Commons ( BY-NC-ND ) license
“Če ste poet, boste jasno videli, da na tem listu papirja lebdi oblak. Brez oblaka ne bi bilo dežja; brez dežja ne morejo rasti drevesa; in brez dreves ne moremo narediti papirja. Oblak je nujen, da lahko obstaja papir. Če ni oblaka, ne more biti niti lista papirja.”
Uvod
Dovolite, naj vas popelje domišlija, potujte nazaj v času in čez velike prerije (del, ki ga danes poznamo kot centralno področje ZDA) v čas, ko so plemena severnoameriških Indijancev imenovala to zemljo svoj dom. Pozornost posebej usmerite na to, kar je bilo zanje najbrž najpomembnejša stvar, ne glede na pleme: na bizona. Za severnoameriške Indijance je bilo ubiti bizona dosti več kot samo vprašanje hrane, saj je bil bizon ključen del skoraj vsakega vidika njihovega življenja. Njihov odnos z živaljo lahko vzamemo kot skoraj popln primer utelešenja, udejanjanja trajnosti. Njihova sposobnost pridobiti mnogo različnih stvari iz enega bizona (vira) je v popolnem nasprotju z današnjo civilizacijo (raba več virov za proizvodnjo enega proizvoda).
Tip aktivnosti
Skupinska / Izkustvena
Trajanje
1-2 uri
Učni izidi
Razumeti, kako smo medsebojno povezani z naravnim svetom
Spoznati, kako so na videz preprosti predmeti povezani v kompleksno mrežo z drugimi stvarmi
Navodila
Potrebni materiali in orodja:
En primer moderne predelane hrane (kot primer bomo pri tej aktivnosti uporabljali vrečko čipsa)
Tabla in pisala
Prazen papir
Risalni pripomočki
Navodila za izvedbo:
Skupini povejte približno sledečo zgodbo: "Smo pleme severnoameriških Indijancev, izgubljeni na velikih planjavah, naše zaloge počasi kopnijo, par dni je že, odkar smo se pošteno najedli, postajamo hudo lačni! Če hočemo preživeti in najti pot domov, moramo čimprej najti in ubiti bizona. Ko izgubimo že skoraj vse upanje, se iz daljave končno zasliši grmenje. In zagledamo oblak prahu! Čreda bizonov! Vsi smo zelo dobri lovci, tako da že kmalu zatem sedimo ob ognjišču, siti po odličnem obedu iz bizonovih zrezkov. Velika večina ostalega bizona pa bo šele prišla na vrsto. Hvaležni smo za darilo bizona in vemo, da ga moramo pametno uporabiti v čimvečji meri. Nič ne bo ostalo neizkoriščeno.”
Zdaj skupino vprašajte, kaj vse se še lahko naredi z ostankom bizona, kaj nam še lahko zagotovi poleg hrane. Ko skupina našteva možnosti, beležite odgovore na tablo. [Dajte jim 5-10 minut.]
Če je skupini težko najti načine uporabe ali jim nič ne pride na misel, poglejte sliko in predlagajte skupini eno ali dve možnosti.
Zdaj razdelite udeležence v manjše skupine s 3 - 4 ljudmi. Vsaka skupina naj ima na voljo:
risalne pripomočke in papir,
vrečko čipsa ali drugo predelano hrano.
Naročite skupinam, naj na sredino njihovega lista papirja narišejo vrečko čipsa in si vzamejo nekaj časa za razmislek o njej: o njenem poreklu, kako je bila proizvedena, njena trenutna uporaba in oblika, njena usoda in celoten življenjski ciklus. Zdaj smo pripravljeni ustvariti zgodbo tega predmeta. Osrednje vprašanje na tej točki je: Kaj vse je bilo potrebno, da je ta predmet lahko zdaj tu pred vami? Ničesar ne izpustite!
Skupine naj narišejo vidike zgodbe predmeta in jih nato s črto povežejo z objektom v sredini. [Za celotno nalogo jim dajte na voljo 20 minut.]
Dober način je, da predmet najprej razdelijo na njegove osnovne komponente (npr. vrečka, sol, druge sestavine, čips sam, konzervansi), potem pa za vsakega ugotovijo, od kod izvira.
Od tu dalje lahko začnejo s širjenjem. Npr. čips je iz krompirja. Krompir je povezan (s črto) s kmetom, traktorjem, soncem, vodo, zemljo itd. Traktor zahteva olje, vodo, gorivo in kovino (za proizvodnjo traktorja) itd.
Spodbujajte skupine, naj so čimbolj natančni in temeljiti in naj upoštevajo tudi npr. prevoz potrebnih surovin na centrano lokacijo, proces kuhanja, pakiranja, pesticide, gnojenje idt. Vse prihaja od nekje.
Zberite celotno skupino in jih povabite k diskusiji, tako da ima vsaka skupina čas, da pogleda slike ostalih skupin in jih primerja s svojo. Se je kdo spomnil nečesa, na kar drugi niso pomislili? Ali so vse risbe videti enako? Kako se naš odnos razlikuje od tistega, ki so ga do hrane (posebno do bizona) gojili severnoameriški Indijancii?
Viri
Aktivnost povzeta po: http://www.personal.psu.edu/cfu1/CUhlpersonalwebsite/stepstones.shtml - kliknite na ’Transforming the Ordinary’
Refleksija
Lahko podate primere iz modernega časa, kjer veliko izdelkov nastane iz enega vira?
Kako bi se spremenil naš svet, če bi uporabljali princip “bizona” v večini proizvodnje?
Navodila za predložitev
Naložite fotografijo z risbo ene od skupin in predložite nekaj osnovnih sporočil iz skupinskih diskusij. Navodila, kako predložiti tekste in naložiti fotografije v Moodle, najdete tu: Navodila za predložitev in nalaganje gradiv
Navodila za ocenjevanje
Podajte povratne informacije vsaj enemu tečajniku, ki je opravil to aktivnost. Navodila za podajanje povratnih informacij najdete tu: Navodila za feedback