Solidarnost, ne dobrodelnost!


flickr photo shared by dkantoro under a Creative Commons ( BY-NC ) license

Uvod

Ne gre za to, da so ljudje slabi, ampak če vzpostavimo očesni kontakt ali začnemo pogovor, potem moramo priznati, da obstajajo in da mogoče imamo osnovno človeško potrebo po skrbi. Ampak kaj ko je lažje enostavno zapreti oči in srca, kar se tiče njihovega obstoja.


Večina nas je na neki točki srečala ljudi s ceste, brezdomce ali ljudi iz kakšne druge marginalizirane manjšine, kot so na primer Romi. “Nižji razred”, ”nezaželeni”, “dno družbe”... Vidimo jih, gremo mimo njih, nekateri jim vržemo kovanec ali dva, medtem ko ostali preprosto pogledajo stran.


Koliko si nas je upalo dejansko govoriti z njimi? Koliko od nas jih priznava kot človeška bitja s tem, da jih zjutraj pozdravi ali pa jim preprosto pokima?


Ta aktivnost nas spomni, da ti marginalizirani ljudje niso “dobrodelni primeri”, ampak človeška bitja tako kot mi. Poskusili bomo pokazati solidarnost, tako da se bomo z njimi pogovarjali kot s prijatelji.

Tip aktivnosti

Individualna / Skupinska

Trajanje

1 ura / Neomejeno

Učni izidi

  • Povezati se z marginaliziranimi ljudmi kot nam enakimi

  • Spremeniti percepcijo o marginaliziranih ljudeh na ulici

Navodila

Priprave:

Raziščite bližnja zavetišča za brezdomce, ponudite se za prostovoljno delo, da se seznanite z marginaliziranimi skupinami v vašem okolju. Kot alternativo lahko izberete, da se preprosto sprehodite po svoji okolici in opazujete, če so kje ljudje s ceste. Če je mogoče, lahko s sabo vzamete šah, karte, glasbeni inštrument ali  kakšne druge pripomočke za rekreacijske dejavnosti, ki vam pridejo na misel in bi jih lahko počeli z njimi.

Navodila za izvedbo:

  1. “Dobro jutro” ali “Živijo” sta preprosta, vendar zelo dobra načina, kako začeti pogovor. Bodite pozorni, da pri tem gledate človeka v oči. “Ljudje, ki niso brezdomci, skoraj nikoli ne pogledajo brezdomcev v oči. Če samo pogledate človeka v oči in pokimate, je to najbolj spoštljiva stvar, ki jo lahko naredite.

  2. Svetujemo, da imate s sabo kavo ali čaj, ki jim ga ponudite. Imejte dve skodelici, eno za človeka z ulice, drugo pa za vas - radi bi pokazali solidarnost, ne pa končali v “dobrodelni spirali”. Namesto da ponudite človeku skodelico, pokažite solidarnost s tem, da rečete: “Bi spili skodelico kave z mano?” (Če se odločite za kavo, prosimo, poskusite najti kavo iz pravične trgovine.) Če oseba sprejme povabilo, ne stojte poleg njih med pitjem, temveč se usedite z njimi. Če vam sedenje ni udobno, poskusite počepniti.

  3. Pogovor lahko nadaljujete z vprašanjem: “Kako ste? Kako vam je ime?” Če je človek odziven, lahko počasi nadaljujete z naključno lahko temo, na primer kako dobra je kava ali kako hladno je vreme, kakšna je stavba pred vami ali karkoli podobnega, kar vam pride na misel. Ko vam počasi uspe prebiti led, lahko vprašate: “Vidim vas, da včasih sedite tu. Sprašujem se, kje spite ponoči.” Poskusite izvedeti zgodbo tega človeka, zakaj je na cesti, kaj se mu/ji je zgodilo, kakšno je bilo njihovo življenje v preteklosti. Zapomnite si, če je človek pogosto na cesti, to še ne pomeni, da je brezdomec.

  4. Poskusite biti empatični v nasprotju s simpatičnostjo, bodite popolnoma prisotni v vsaki interakciji in vsakem pogovoru, globoko poslušajte vse, kar človek pove, glejte ga/jo v oči, bodite iskreno radovedni. Ni vam treba ponujati rešitev, empatija pomeni pokazati razumevanje tega, kar človek čuti, tako da če rečete: “Slišim vas, najbrž je bilo zelo težko iti skozi vse to. Hvala, da ste podelili to z mano,” je lahko dosti močnejša izkušnja, kot če najdete magično rešitev. Seveda je dobro, če lahko vprašate, kako lahko pomagate ali človeka napotite v zavetišče za brezdomce (če le-to obstaja), vendar poskusite ne preskakovati k rešitvam, raje človeka poslušajte.

  5. Nasmehnite se jim. Ne bojte se jih dotakniti, četudi jih samo potrepljate po ramenu! (Vendar bodite previdni - tega ne mara vsak, tako da presodite sami, če se vam to zdi primerno ali ne.) Pomembno je osebo priznati kot človeško bitje, ki  vam je enako. In, nenazadnje, ko se poslavljate, jim ponudite objem!


OPCIJA 1

Če je mogoče, zapišite zgodbo osebe in jo objavite v kakšni reviji. To je učinkovit način, kako dati glas marginaliziranim ljudem/brezdomcem. Pisanje je dober način, da si posredno aktiven v kontekstu socialnega aktivizma.


OPCIJA 2

Obstaja veliko solidarnostnih iniciativ po celem svetu, ki ne brezdomne ljudi spodbujajo, da preživijo noč na ulici kot brezdomci. Če je možno, poskusi eno noč preživeti z brezdomcem. Če vam ni do tega, da bi to izvedli sami, lahko povabite prijatelje, da se vam pridružijo! Še bolje, iz tega napravite politični dogodek (statement) in ustvarite spletni dogodek (recimo na Facebooku) ter v znak solidarnosti z brezdomci organizirajte spanje na ulici. To je učinkovit način, kako dvigniti zavedanje o brezdomstvu v populaciji in med udeleženci dogodka, saj boste direktno doživeli vsaj droben delec stanja, ki ga ti ljudje doživljajo - “noč v njihovih čevljih”.

Viri

Refleksija

  • Kaj ste se naučili o marginaliziranih ljudeh, ki živijo na ulici?

  • Kakšna je zgodba (če kakšna), ki so jo podelili z vami?

  • Je izkušnja na kakšen način spremenila vaše dojemanje ljudi, ki spijo/živijo na ulici?

  • Boste zaradi te aktivnosti v bodoče ravnali kako drugače, ko boste srečali te ljudi?

Navodila za predložitev

Napišite odgovore na vprašanja iz dela Refleksija in jih predložite. Navodila, kako predložiti tekste in naložiti fotografije v Moodle, najdete tu: Navodila za predložitev in nalaganje gradiv

Navodila za ocenjevanje

Podajte povratne informacije vsaj enemu tečajniku, ki je opravil to aktivnost. Navodila za podajanje povratnih informacij najdete tu: Navodila za feedback
(V tem forumu še ni tem razprave)