Igranje s sistemi


Uvod

Tekom razvoja zahodne družbe ljudje gledamo na svet kot na mehanicističen sistem, v katerem so komponente ločene z jasnimi mejami. Nagnjeni smo k temu, da delimo stvari v majhne delce in od blizu gledamo vsakega ter ob tem pozabljamo na to, kako medsebojno vplivajo drug na drugega. V takšni redukcionistični perspektivi sistem ali objekt običajno razumemo preko razstavljanja v nabor majhnih delcev, potem pa poskušamo razumeti, kako se ujemajo. Ta način razmišljanja smo prenesli tudi na živa bitja, ekosisteme in družbe, pa tudi na zgodovinske dogodke gledamo kot na serijo linearnih reakcij. Npr. na trenutne migrante ali begunce v svetu gledamo kot na posledico bežanja pred vojnami v daljnih deželah, pri čemer ne upoštevamo kombinacije socio-ekonomskih in okoljskih dejavnikov, ki so pripeljali do migracij ljudi. Tako to priročno postane “begunska kriza”, namesto da bi na trenutno situacijo gledali znotraj konteksta našega zahodnega socio-ekonomskega sistema modernega kapitalizma.


Linearna perspektiva vsekakor ima svoj smisel in je prinesla velik napredek tehnologije, znanosti in drugih področij, izziv takšnega načina razmišljanja pa je, da ne upošteva dejanske kompleksnosti naše realnosti. Zbirka skupaj danih organov ne pomeni funkcionalnega organizma in prav tovrstna logika je odgovorna za trenutni način ravnanja s planetom in človekovimi socialnimi sistemi. Vendar pa družbe in ekosistemi ne delujejo na principu linearnih reakcij temveč kot kompleksni sistemi.


Kompleksni sistemi imajo svoje lastnosti in vzorce. Izjemno zapletena bivališča termitov ali čebelnjaki so odlični primeri za razumevanje tovrstnih sistemov. Npr. termiti regulirajo temperaturo v svojem domovanju s serijo kemičnih signalov, ki si jih izmenjujejo posamezni termiti, na podlagi česar dodajajo vodo, da se doseže učinek hlajenja, ali pa povečajo gibanje termitov (vibracija), kar učinkuje kot ogrevanje. Te kompleksne biološke in socialne strukture ne bi nikoli mogli razumeti, če bi preučevali enega posameznega termita. Za nadaljevanje obstoja človeške vrste je nujno potrebno bolj pretanjeno razumevanje tako Zemlje kot tudi vseh živih bitij na njej. Skozi lečo kompleksnosti moramo opazovati naše lastne socialne in ekonomske sisteme, pa tudi temeljne ekosisteme, ki omogočajo življenje na tem planetu. Potem pa moramo na podlagi tega vedenja delovati skladno s temi sistemi.

Tip aktivnosti

Skupinska [za to aktivnost je potrebnih vsaj 10 ljudi] / Izkustvena

Trajanje

Vsaka aktivnost traja približno 30 minut.

Učni izidi

  • Dobiti občutek za “kolektivno zavest“, kjer nihče ni vodja

  • Opazovati kompleksnost sistemov

  • Opaziti, kako sistem reagira ob spremembi pogojev

  • Naučiti se iger, ki demonstrirajo koncepte o sistemih in kompleksnosti

Navodila

Potrebni materiali in orodja:

  • Velik odprt prostor, kjer se ljudje lahko premikajo

Navodila za izvedbo:

Ljudje se premikajo v sistemih

  1. Udeleženci naj sami pri sebi izberejo dve drugi osebi iz skupine.

  2. Udeleženci naj se začnejo premikati po prostoru, ob čemer naj vzdržujejo enako razdaljo do obeh oseb, ki so ju izbrali. Skupina se bo začela premikati, saj se bodo ljudje premikali, da bi ohranjali enako razdlajo do obeh izbranih oseb.

  3. Prosite udeležence, naj opazujejo vzorce, kako se vsi premikajo, ko vzdržujejo enako razdaljo do obeh izbranih oseb.

  4. Spremenite navodila: zdaj naj udeleženci sami pri sebi izberejo dve drugi osebi. Tokraj naj je prva izbrana oseba “ščit” in naj bo vedno med posameznikom in drugo izbrano osebo. Ponovno poskrbite, da ljudje ne povejo na glas, koga so izbrali.

  5. Udeležence spet povabite, naj opazujejo vzorce, kako se ljudje premikajo v odnosu drug do drugega. Ugotovite, ali opazijo kakšno razliko v vzorcih gibanja iz prve in druge vaje.


Gibanje kot eden

  1. Udeleženci naj počasi in v tišini hodijo po prostoru.

  2. Ko se nekdo želi ustaviti, se lahko ustavi. Čim se nekdo ustavi, se morajo ustaviti tudi vsi ostali.

  3. Ko se kdorkoli želi spet premakniti, začne hoditi in vsa skupina mu sledi.

  4. Drugi del: udeleženci naj nadaljujejo s hojo, vendar namesto da bi se posameznik odločil, kdaj se ustaviti, naj opazujejo, ali se lahko istočasno cela skupina ustavi in začne hoditi, ne da bi se za to odločila ena sama oseba.

  5. Tretji del: Ponovite vse korake 1-3, VENDAR tokrat tako, da imajo udeleženci pri tem zaprte oči, se premikajo počasi, poslušajo svoja ostala čutila, tako da lahko zaznajo, ko se nekdo ustavi.

Viri

  • The Systems Thinking Playbook (Linda Sweeney and Dennis Meadows) 2010

Refleksija

  • Ljudje se premikajo v sistemih: Ste opazili kakšne vzorce pri tem, ko ste se premikali skupaj? Če da, kakšne?

  • Ljudje se premikajo v sistemih: Kaj ste opazili pri tem, ko ste se premikali skupaj kot skupina?

  • Premikanje kot eden: Če ste bili pobudnik za ‘stop’ ali ‘start’, kako ste občutili vpliv, ki ste ga imeli na akcijo drugih?

  • Premikanje kot eden: Kako ste občutili gibanje s celotno skupino?

  • Premikanje kot eden: Kako ste zaznavali, kdaj se je skupina ustavila ali začela premikati, ko ste imeli zaprte oči?

  • Je še kaj drugega, kar bi radi podelili o svoji izkušnji?

Navodila za predložitev

Predložite refleksijo izkušnje na osnovi vprašanj iz dela Refleksija (do 200 besed). Naložite eno fotografijo izvajanja ativnosti. Navodila, kako predložiti tekste in naložiti fotografije v Moodle najdete tu: Navodila za predložitev in nalaganje gradiv

Navodila za ocenjevanje

Podajte povratne informacije vsaj enemu tečajniku, ki je opravil to aktivnost. Navodila za podajanje povratnih informacij najdete tu: Navodila za feedback
(V tem forumu še ni tem razprave)